Historični hotel, v katerem stene pripovedujejo zgodbe

Biti edinstven ni enostavno in edinstvenost združuje vse, kar nas je izoblikovalo. Vključuje dogodke, ljudi, družbo in pretekle izkušnje. Pri ustarjanju zgodovine nam ni potrebno zanikati preteklosti. V našem petzvezdičnem luksuznem hotelu v središču čudovite Ljubljane so zidovi tisti, ki so oblikovali in še vedno oblikujejo našo zgodbo. Zlata ladjica stoji na mestu, kjer se življenja ljudi prepletajo z utripom mesta, je popoln kraj, kjer se prepletata tudi preteklost in sedanjost.

V notranjosti naših čudovitih in edinstvenih sob dobite vpogled v zgodovino, ki je zapisana v zidove naše hiše. Čeprav je bila hiša nedavno celovito prenovljena, delček njene izvirne preteklosti ohranja prav vsaka izmed sob. Prav tako so sobe poimenovane po dogodkih, mitih in kulturnih delih, ki so sooblikovali našo zgodbo. In tako kot stojimo za edinstvenostjo sob, stojimo tudi za edinstvenostjo naših gostov. Vsaka oseba je edinstvena, zato naše storitve dopolnjujemo z usposobljeno ekipo conciergev, ki poskrbijo za vaše edinstvene želje. Spodaj predstavljene zgodbe so le delček tistih, ki jih je navdihnila kulturna dediščina našega mesta.

Če bi stene znale govoriti, bi bile zgodbe res vroče

Čeprav mogoče ne na način, ki vam sprva pade na misel … Povedale bi nam zgodbe o izjemno stari obrti – kovaštvu. Umetnosti segrevanja in preoblikovanja kovine v obliko, ki jo uporabnik potrebuje, je bila spoštovana spretnost v Ljubljani. Najstarejša odkrita kovačija je bila v 11. in 12. stoletju prav na mestu današnje Zlate ladjice, zgodbo pa poudarjajo kovaški predmeti v eni izmed sob, poimenovani po zgodovinski kovaški delavnici.

Goljufivi peki. Zgodba o tem, zakaj se ne splača goljufati.

Srednji vek je bilo, milo rečeno, zelo razburljivo obdobje. Dobo je zaznamovalo ljudsko vraževerje in odsotnost vsakršnih zadržkov pri sramotenju in kaznovanju v javnosti. Ljubljana pri tem ni bila nobena izjema. Mestna kruharna je delovala na nasprotnem bregu Ljubljanice, pod Trančo, kamor seže pogled iz sobe Goljufivi peki. Cena kruha se v tistih časih ni spreminjala. Če se je podražilo žito, se je ustrezno zmanjšal hlebec, cena pa je ostala enaka. Ustreznost teže hlebcev so vsak teden preverjali tržni nadzorniki. Če so odkrili prelahke hlebce, so peka oglobili. Ob drugem prekršku je moral isti pek več ur presedeti na sramotilni klopi pred kruharno. Če tudi to ni pomagalo, so ga ob mostu v posebni košari potapljali v Ljubljanico. Slika takšnega javnega sramotenja je prikazana tudi na eni izmed sten naše sobe Goljufivi peki.

Kot je pokazal že srednji vek, se goljufanje običajno konča z javno sramoto.

Tako močna zgodba, da sta se v njej utopila ponos in lepota.

Od nékdej lepé so Ljubljanke slovele,
al lepši od Urške bilo ni nobene,
nobene očem bilo bolj zaželene
ob času nje cvetja dekleta ne žene. –
Ko nárbolj iz zvezd je danica svetla,
narlepši iz deklic je Urška bila.
(F. Prešern: Povodni mož)

V preteklosti je okolico našega prenovljenega butičnega hotela zaznamovalo živahno prizorišče plesov. Posebej priljubljeni so bili plesi na Ljubljanici, ko so čolnarji skupaj povezali več čolnov in na njih postavili plesišče. Nepozaben ples na Ljubljanici je upesnil tudi največji slovenski pesnik, France Prešeren, v svoji baladi o Urški in povodnem možu, katerega rokopis najdete na steni istoimenske sobe s pogledom na zasanjano reko.

Za ohranjanje zanimive mestne dediščine ponujamo izbrane zgodbe, ki jih je spisalo mesto, in obenem varen in udoben prostor, v katerem si lahko spišete svojo lastno zgodbo. Pustite skrbi za sabo in naj vas navdahne vaša okolica.