Mestni pristan

Razkošje z razgledom na staro mestno pristanišče

Prostorna soba z balkonom in čudovitim razgledom na zeleno Ljubljanico. Poseben značaj ji daje restavriran parket iz 19. stoletja in kosi pohištva v bidermajerskem slogu, kar prikliče cvetoče čase ljubljanskega meščanstva 18. in 19. stoletja.
Soba ima udobno in svetlo kopalnico.

Očaral vas bo razgled na strugo reke in breg, kjer je bilo nekoč staro mestno pristanišče, danes pa je predvsem med mlajšimi prebivalci mesta priljubljena točka za klepet in lahkotno druženje.

Pogled v zgodovinsko ozadje …

Plovba po Ljubljanici

Ljubljanica je bila dolgo časa osrednja trgovska prometna žila, po kateri se je mesto oskrbovalo. Po mirni gladini reke so v mesto vozili začimbe, vino, žito, tkanine, živalske kože, gradbeni material ... Na levem bregu reke se je vsaj že v 13. stoletju razvilo glavno mestno pristanišče, ki je bilo vse do sredine 19. stoletja izredno živahno.

Razkladalci, fakini, so tu vsak dan med osmo in četrto uro popoldne raztovarjali in natovarjali blago, na vrhuncu rečne plovbe tudi po 20 tisoč ton letno. Ob tem težaškem delu so se krepčali v bližnji gostilni Pri zlati ladjici, in sicer z raki in ocvrtimi piščanci, ki so jim rekli leteči žganci.